Duhovna misel

Včasih na temeljih prejšnjega gradimo nekaj novega. Včasih staro porušimo, da lahko zgradimo novo, večje, lepše. Življenje se razvija in prav je tako. Zelo narobe pa je, če pred tem ne preverimo temeljev ...

Brat Boneventura je v življenjepisu o svetem Frančišku pisal, kako neusmiljeno je ravnal s svojim telesom. Spal je sede ali na tleh, nenehno je odtegoval hrano in »celo vode je spil komaj zadosti.« Bil je tako neusmiljen ...

Predstavljajte si svet v katerem ni nikogar s skritim namenom, ni preračunljivosti, kjer so vsi iskreni v besedah in dejanjih, preprosti, spontani in igrivi. Nekoč smo bili vsi del tega sveta ...

Ko ljudi združi isti smisel, lahko združeni premikajo gore. Nemalokrat pa jih druži tudi kolektivna travma, ponižanje ali strah in takrat se na polju skupne bolečine lahko rodi tudi velikanska mašinerija ...

Ob naslovu današnje misli, bi lahko pričakovali kakšno strašljivo napoved negotove prihodnosti, ali kakšno preteklo izkušnjo, ko je svet visel na nitki. Razlog pa je povsem drugačen ...

Mnogi svetniki so zatrjevali, da: »Bogu nobena molitev ni tako všeč kakor rožni venec.« Tudi pater Pij, ki ga je imenoval kar »najmočnejše orožje.« Grob tega znamenitega patra letno obišče na milijone ...

Vas je kaj strah jutrišnjega dne? Negotovosti, ki jo prinaša nov svet umetne inteligence in robotov? Naraščajočih vojnih žarišč in ekoloških katastrof? V jedru pomena besede strah je odrevenelost ...

Kaj je po smrti? Ali so nebesa in če so, kaj duše tam počno? Če sploh kaj? Odgovore na vsa ta vprašanja lahko najdemo tudi v mnogih nerazložljivih dogodkih, ki so se zgodili po Frančiškovi smrti ...

Jutranje sonce je razširilo novico, da je on, ki je bil njihov brat in oče in vodnik, zapustil ta svet. V nenavadnem sprevodu so telo prenesli v asiško cerkev. Solze žalosti so tekle po radostnih obrazih ...

Kdor je iz župnije, kjer je dom katerega frančiškov redov, pozna to nenavadno besedo, ki opisuje prehod. Tretji oktober je dan, ko je bil »šotor telesa svetega Frančiška odložen,« kot je sam naznanil sobratom ...

Za človeka je dotik življenjsko pomemben. V stroki najdemo izraze kot taktilna lakota, sestradanost in lakota zaradi umanjkanja dotika. Morda pa je ena od nalog angelov skrb za dotike nebes, da lakote ne bi trpela naša vera!?

Molitev rožnega venca je molitev matere. Ko nežno boža dete, so njene tople dlani podaljšek in molitev njenega srca. Ko ponoči vstaja in ga hrani, je molitev njena žrtev in ko otrok odraste ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo ...

Ste se danes že priporočili nadangelom? Saj veste, Mihael je tisti z mečem, ki se bori za nas proti hudobnim duhovom, Rafael je zdravilec, Gabriel pa glasnik ...

Vrline ali kreposti delimo na moralne in duhovne. V prve spadajo pravičnost, razumnost, iskrenost. Žal jih želja po nenehnem napredku, človeška tekmovalnost in ranjenost, dušijo. Kreposti so namreč nežne bilke ...

Naj bosta moč in veselje v vaših bivališčih. Naj se luč iskrenosti iskri v vaših srcih in odseva v vaših očeh. Ne lovite vetra, ampak poglede bližnjih. Preoblikujte jezne, topite bolečino in jo pretapljajte v milino. In ko poglede vračate ...

Z besedo vedro, v naši domovini opisujemo tri zelo različne pojave in stvari. Vedro je lahko vreme, s čimer večinoma želimo povedati, da se je po dežju zvedrilo in je posijalo sonce. Vedro je tudi lice kar opisuje ...

»Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: Je čas pridobivanja in čas zapravljanja, čas podiranja in čas zidanja. Je čas paranja in čas šivanja.« Tako beremo v odlomku ...

Bog ve, če se je blaženi Anton Martin Slomšek zavedal vseh pomenov, ko je zapisal znameniti stavek: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.«

Med množico frančiškovih bratov, ki so prišteti med svete, je pater Pij edini, ki je bil, tako kot Frančišek, zaznamovan s krvavečimi Kristusovimi ranami. Lahko bi sklepali ...

Se morda spomnite, o čem ste sanjali nocoj? Morda vas sanje zasledujejo z eno in isto zgodbo? Ali pa sploh ne sanjate, oziroma natančneje ...

Sveti Frančišek je vse kar je govoril tudi živel, ali kot je zapisal Bonaventura: »Kar je drugim svetoval v besedi, to je najprej sebi v dejanju naložil. Vedel je namreč, da je drugim zgled in da mora najprej sam storiti, kar uči.«

Odvržena smet, neprimerna beseda, neprijaznost do sočloveka. Spisek drobnih in vsakdanjih slabosti je dolg. Vsak trenutek se srečujemo s kakšno od teh postavk in nas zato niti ne ganejo. In vendar so to kapljice ...

Ovca v svetu simbolov pomeni isto kot jagnje. S svojo brezmadežno in ponosno belino simbolizira zmago življenja nad smrtjo. A dandanašnje so te oznake deležni tist, ki naj ne bi znali misliti s svojo glavo ...

Sveti Frančišek je gotovo največji borec proti razrednim razlikam. Revščina v njegovih časih je bila res huda. Kar navdihuje še danes, po stoletjih in različnih eksperimentih, je njegov način boja ...

Ste imeli kdaj priložnost od blizu opazovati kakšnega zelo pomembnega človeka v odnosu do drugih. Mnogi nekje na poti, ob vzponu svoje kariere, izgubijo temeljno človečnost ...

Biti mati je - tkati bitje iz preje svojega telesa. Biti mati je - deliti z drugim vse kar si in vse kar imaš. Biti mati je - dajati svoj dih duha in svoj utrip srca ...

»Križi in težave,« radi rečemo in tudi »S tabo je velik križ.« Videti v križu zgolj težo trpljenja, je tako kot bi iz abecede izpostavili eno samo črko ter vse ostale zanemarili. Bogastvo simbolike križa je neizmerno ...

Iz naslova in rubrike bi lahko kdo pričakoval, da bo beseda tekla o tem, da je srečen tisti, ki je reven, a to ni tako preprosto. Revščina ni pogoj za srečo, tako kot tudi bogastvo ni. Univerzalno pravilo, ki ga je napisal čas, pravi, da ...

Današnji praznik Marijinega imena nas vabi, da se za trenutek ustavimo tudi ob svojih imenih. Kot je Gospod rekel preroku Izaiju, govori tudi nam: »Poklical sem te po imenu: moj si!«

Veliko zgodb bi imelo drugačen konec, če bi se večkrat prepustili globinam neizmerne Ljubezni in okrepčali utrujeno srce ob Njem, ki je napovedal, da bomo presejani kot pšenica in obljubil ...

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Ko nas boli glava, vzamemo tableto. Če se urežemo, zalepimo obliž. Toda kaj storiti, ko boli duša? Živimo v svetu, kjer je človek sam sebi dovolj ...

Iz virov je moč sklepati, da je sveti Frančišek prav vsak dan molil Marijino antifono, preprosto molitev, v kateri je želel Božje skrivnosti zreti skozi Marijine oči in v njeni bližini. Zmolimo jo ob današnjem prazniku tudi mi!

Starši otrokom, ko odhajajo od doma, radi damo popotnico z besedami: »Pa glej, da boš priden!« Te, slabo izražene, sicer najboljše namene, so različni avtorji popravili v stavek: »Bodi dober!«

Tako kot vse preroke, je tudi svetega Frančiška doletela ista usoda, nesprejemanje, posmeh in zavrnitev. Vse dokler njegove svetosti niso začeli spremljati čudeži ...

Tokratni naslov korenini v misli današnje godovnjakinje, svete matere Terezije: »Če sodite ljudi, nimate časa, da bi jih ljubili.«

Dobrota je sirota, pravi pregovor, a govori zgolj o prikrajšanosti materialnih dobrin, ki jih delimo z nekom, ki je v stiski. Dobrota je res neločljivo povezana z osebno odpovedjo in posledično tudi z zaupanjem ...

»Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,11) Tako je z besedami tlakoval cesto človekove veličine sam Jezus. Ob neki drugi priliki je to dopolnil ...

Zakaj pokličete nekoga? Po telefonu, na primer. Največkrat, ker kaj potrebujete. Drži? Tako je tudi v večini naših klicev, ki so usmerjeni v nebesa. »Pomagaj s svojo desnico in me usliši,« kličemo že od časov ...